duševni bolnik

См. также в других словарях:

• bolník — a [u̯n] m (í) bolan človek: bolnik blede, hujša; bolnik že dolgo leži; bolniku je nekoliko odleglo; osamiti, preiskati bolnika; duševni, očesni, srčni, tuberkulozni bolnik; kroničen bolnik; bolnik z vročino; tečaj za nego bolnikov / to je težek… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• blodnjàv — áva o prid. (ȁ á) psiht. ki ima blodnje: blodnjav duševni bolnik / biti pod vplivom blodnjavih misli …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• brezčúten — tna o prid. (ū) 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik // ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• nôrec — rca m (ó) 1. ekspr. nespameten, neumen človek: saj nisem norec, da bi šel / takega norca ne bo več dobila, da bi ji vse naredil / kot psovka zakaj se pa smeješ, norec 2. ekspr. kdor v svojih zahtevah, ravnanju zelo pretirava: ta norec dela ves… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• omračênec — nca m (é) knjiž., redko duševno bolan človek, duševni bolnik: bolnica za omračence …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• rabiáten — tna o prid. (ȃ) knjiž. besen, divji: rabiaten duševni bolnik / ekspr. rabiatni ideologi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• razsájati — 1 am nedov. (á) 1. v dejanju kazati notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: duševni bolnik, pijanec razsaja; vpili so in razsajali vso noč; razsaja kot obseden 2. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta razsaja; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• uvidévnost — i ž (ẹ) 1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame: duševni bolnik je brez prave uvidevnosti / uvidevnost za dokaze, razloge / narediti po svoji uvidevnosti 2. lastnost, značilnost uvidevnega človeka: hvaliti, poznati uvidevnost koga / biti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• bolèsnīk — m (bolèsnica ž) 〈G bolesníka〉 onaj koji je bolestan [umišljeni ∼; duševni ∼; teški ∼]; bolnik ∆ {{001f}}∼ na Bosporu pov. Osmanlijsko Carstvo u posljednjem razdoblju svoga postojanja …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

• melanholíja — e ž (ȋ) 1. duševno stanje, značilno za človeka melanholičnega temperamenta: obšla ga je melanholija; hitro se je otresel melanholije / melanholija v glasu, očeh / melanholija jesenske pokrajine 2. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v žalostnem,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• težáva — e ž (ȃ) 1. neugoden telesni ali duševni občutek zaradi nepravilnega delovanja organizma: težave so zaradi jemanja zdravil ponehale; blažiti, lajšati težave; bolnik ima težave v želodcu, z jetri; toži o težavah pri iztrebljanju / hormonske,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika